Danes...

Bom močna. Ne bom se vdala. Skrbela bom zase tako, kot si zaslužim. Najboljše.

Vsak dan je nov začetek. Le upati si moramo.

In ja, odločila sem se. Skoraj. :)

Da bom vzela stvari v svoje roke. Sami smo odgovorni za svoje zdravje, počutje, odnose in uspehe. Vedno je najlažje prepustiti se, nič narediti, a vseeno pričakovati, da bo uspeh prišel sam od sebe. A tako ne gre. Treba je nekaj dati, nekaj vložiti, da je to lahko povrnjeno.

Ubistvu celotno vesolje deluje po principu: Daj, dam. Karkoli storimo, tako dobrega kot slabega, se nam v ravno takem obsegu vrne nazaj. In to takrat, ko najmanj pričakujemo.

Zato, brez strahu pred prihodnostjo. Vsak nov dan je priložnost za nov začetek, le odločiti se moramo.

Poiskati mir v sebi, imeti se radi. To je prvi korak, saj bomo le tako lahko osvobodili sebe in predajali svoj mir in ljubezen tudi med vse ostale.

"Ne begaj pred svojo usodo! Vztrajaj! Ne vprašuj vedno, zakaj in čemu."

~ Romano Guardini ~

Ups.

Sem že kar malo pozabila na ta blog. Verjetno zato, ker sem letos res več doma kot v Ljubljani. :) Mogoče, ko porihtam Wifi tudi doma, bom bila kaj bolj aktivna. Ali pač ne ;)

Vseeno. Veliko novega, veliko starega. Končno pomlad (ta zima je bila nemogoča). Sonček sije. Kljub prihajajočemu izpitu in kupu obveznosti me spravlja v dobro voljo.

Pa naj še kdo reče, da vreme nima nobenega vpliva na nas. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da lahko svoje sonce poiščemo tudi drugje okrog nas, ne le na nebu. Predvsem v žarečih očeh ljudi, ki nam vsak dan oddajajo pozitivno energijo. In seveda, poiščimo sonce tudi v nas samih!

P.s.: Nova pridobitev: mali Lizo - podganica, ki je tudi pravi sonček :) O nesrečno izbranem imenu mogoče drugič.